Porshe oblit s čokolado

Na nizozemskem, v enem izmed Porschejevih salonov, so si zamislili izredno zanimiv način oglaševanja. Enega izmed svojih modelov, Porsche Carrero 911, so namreč preoblekli v čokolado. V ta namen so poklicali znanega čokoladnega umetnika Jana Blanka, ki je z izdelano sladko čokoladno zmesjo povsem pokril črnega lepotca.

Žal nismo zasledili, kako je celoten umetniški postopek potekal, edini podatek je ta, da naj bi za čokoladno obleko porabil kar 1.100 čokoladnih tablic. Seveda je avtomobil najprej prelepil z zaščitno folijo, nato pa je sledil nanos več kot 175 kilogramov mlečne čokolade. Za prekritje luči je Blancke uporabil posebno belo čokolado.

Zares moja – čokolada!

Verjetno ste že velikokrat ob vsakem rojstnem dnevu, prazniku ali obletnici pomislili kako težko je izbiranje daril za ljudi, ki jih poznate že dolgo časa in resnično ne veste kaj bi jim kupili. Tudi mi vemo kako težke znajo biti takšne odločitve. Zato vas lahko tokrat razveselimo z odlično novico! Imamo rešitev za vas – v obliki čokolade

Ravno na letošnje valentinovo je bilo prvič v Sloveniji možno naročiti pravo pravcato čokolado po čisto svojih željah. Tablica nosi ime Moja čokolada in vsebuje naravne, prvovrstne ter le najbolj kakovostne sestavine, za odlično kvaliteto pa skrbi čokoladnica Rustika.

Postopek kreacije čokolade ni težak. Najprej si je potrebno izbrati vrsto čokoladne tablice (na voljo so: bela, mlečna in temna čokolada) nato se lahko na tablico doda do 6 dodatkov (izbirate lahko med različnim sadjem, začimbami, oreščki … ), po potrditvi pa se vaša čokolada izdela že naslednji dan! Svežo čokolado je potrebno le še ohladiti, jo obleči v lično embalažo in najkasneje v roku 5-ih delovnih dni bo vaša unikatna čokolada že pri vas!

Sliši se lahko, kajne? Saj tudi je. Mi priporočamo!

www.mojacokolada.si – Vrhunska čokolada v vaš dom.

Zgodovina čokolade

Čokolada je prebrodila dolgo pot in veliko razvoja je bilo potrebnega, da lahko danes čokolado uživamo v obliki tablic.

Maji in Azteki – prvi izdelovalci in uživalci čokolade

Prve znane plantaže, na katerih so gojili kakavovce, iz katerih so izdelovali čokolado, so posadili Maji okoli leta 600 n.št. V tistem času so Maji širili svoja domovanja in se selili v severne predele Južne Amerike ter na svoji poti odkrili polotok Yucatan, ki je bil odličen za gojenje kakavovcev in izdelavo čokolade. Tako bi lahko rekli, da so bili Maji prvi množični izdelovalci čokolade.

A s samo čokolado so se Maji in Azteki srečali že nekaj stoletij pred tem. Zanimivo je, da je bila ta hrana na začetku tako cenjena, da je niso uporabljali samo kot hrano, ampak so z njo tudi plačevali storitve in jo zamenjavali za še vrednejše predmete.

Sama beseda čokolada je izpeljanka majevske besede »xocolatl« in v prevodu pomeni penast napitek. Kajti čokolada v prvotni obliki ni bila narejena v obliki tablic ali bonbonov, kot jo poznamo danes, temveč v obliki napitka. Po azteški legendi naj bi bila semena kakavovca na naš svet prinesena iz samega raja, zato so Azteki verjeli, da oseba, ki uživa čokolado oziroma ta božji napitek, raste v svoji modrosti in moči.

To božje zgodovinsko dejstvo nosi tudi latinsko ime kakavovca, rastline, iz katere se čokolada pridobiva. Kakavovec se je najprej namreč imenoval samo »cacao« (kakav). A švedski naravoslovec Carl Linne, ki je opravil pionirsko delo pri poimenovanju rastlin in živali, je to rastlino preimenoval v Theobroma cacao. Theobroma v grščini namreč pomeni »hrana bogov«. Ravno zaradi tega, ker se je čokolada smatrala za hrano bogov, pa je bila čokolada v Srednji in Južni Ameriki tudi tako cenjena in draga.

Čokolada v Evropi

Prvi »krivec« za to, da je čokolada našla svojo pot v Evropo, je bil Krištof Kolumb, ki je na svojem iskanju Indije odkril Srednjo Ameriko. Azteki so mu v dar podarili polne vreče kakavovih zrn, ki jih je Kolumb odnesel s sabo v Evropo. A na španskem dvoru kralja Ferdinanda so te darove v množici ostalih zlatih darov enostavno spregledali, prav tako pa Kolumb ni poznal postopka izdelave čokolade. Tako je bil prvi stik čokolade z Evropejci klavrn, saj so semena na koncu zavrgli.

Večjo opaznost med Evropejci pa je čokolada doživela leta 1519, 17 let po tem, ko je Kolumb prvič pripeljal čokolado v Evropo. Takrat je Hernando Cortez obiskal dvor cesarja Montezume ter se tam seznanil s pripravo čokoladne pijače. Španski osvajalci so prav tako videli, da je cesar svoj čokoladni napitek spil pred obiskom svojih ljubic, zato so verjeli, da je čokolada afrodiziak. To svoje znanje o čokoladi so nato odnesli s seboj v Evropo in z njim seznanili španski dvor.

A znanje izdelave čokolade je bila več stoletij skrbno varovana skrivnost, ki so jo v Evropi poznali samo Španci. Španski kralj je namreč skrb za kakavovce in izdelavo čokolade prepustil španskim menihom, ki so to skrivnost dobro varovali. Čokolada je tako postala močan in drag izvozni produkt Španije in ta evropska pomorska velesila je v svojih kolonijah za potrebe čokoladne industrije zasadila velike plantaže kakavovcev. V začetku 17. stoletja pa je skrivnost izdelave čokolade postala znana tudi drugim evropskim dvorom in v izdelavo čokolade so se tako vključile še ostale države, kot na primer Francija, Italija ter Nemčija.

A ne glede na velike plantaže kakavovcev v Ameriki, je čokolada v Evropi še vedno ostajala pijača in sladica za premožne sloje. Revnejši prebivalci si je nikakor niso mogli privoščiti, saj je pol litra te slastne pijače v 17. stoletju v Londonu stalo kar 15 šilingov, kar je bilo za takratne razmere ogromno. Kakavova zrna pa so v Srednji Ameriki še nekaj časa ostala kot plačilno sredstvo. Za 10 kakavovih zrn si tako tam lahko kupil zajca, za 100 kakavovih zrn pa je bilo mogoče kupiti dobrega sužnja.

Iz Evrope je čokolada z naseljenci, ki so se selili v Severno Ameriko, ponovno prešla nazaj na ameriško celino. Potrebno je bilo še nekaj časa, da se je čokolada razmahnila tudi med priseljenci v Severni Ameriki. Tako je s časom razvoj čokoladne industrije šel naprej in čokolada je postala na voljo tudi v trdni obliki in ne več kot pijača. Ravno trdna oblika čokolade pa je veliko pripomogla k njeni širitvi, saj je transport čokolade postal enostavnejši in tako je čokolada počasi postala na voljo tudi manj premožnejšim slojem.

Danes je čokolada hrana, ki je poznana in razširjena po celem svetu. Letna produkcija kakavovih zrn znaša okoli 600 000 ton in se iz leta v leto vztrajno veča. Čokoladna industrija v Ameriki je tako danes vredna več milijard dolarjev. A za to, da se je čokolada iz primitivne pijače, ki so jo poznali ameriški Maji in Azteki, razvila v hrano, ki vzdraži in zbudi naše brbončice, je bilo potrebnih več kot 1000 let razvoja in inovacij. A razvoja v čokoladni industriji še zdaleč ni konec, saj nam ta industrija vsako leto postreže z novimi čokoladnimi izdelki ter novimi dodatki, ki naredijo uživanje čokolade še bolj omamno.

Čokoladna pijača

Danes je običajna čokolada v trdnem stanju, v obliki tablic, koščkov ali bonbonov. Večji del čokoladne zgodovine pa je čokolada opisana ter pojmovana izključno le kot pijača.

Prva čokoladna tablica

Leta 1766 je Joseph Fry izdelal prvo čokoladno tablico. Stoletje kasneje je čokolada postala ena izmed najbolj priljubljenih sladic tako v Evropi, kot tudi drugod po svetu.