Vroča čokolada

Enostavna priprava in omamen okus naredita vročo čokolado za pijačo prvega izbora, ko se je potrebno pozimi pogreti.

Zamislite si mrzel zimski večer ob oknu, pokriti z odejo, s knjigo in skodelico vroče čokolade v naročju. Brez nje v hladnih zimskih dneh skorajda ne gre, v zimskem času pa skorajda ponorijo tudi kavarne, ki svojim strankam nudijo raznorazno ponudbo neštetih okusov te okusne dobrote. Zdaj še zdaleč nismo več omejeni na klasično vročo čokolado, temveč so se ji pridružile tudi kokosova, rumova, mandljeva, karamelna, bela, lešnikova ter še neštete druge, tako da lahko prav vsak najde nekaj za svoj okus.

Razlika med kakavom in vročo čokolado

Marsikdo zmotno misli, da sta vroča čokolada in kakav ena in ista zadeva, a to ni res. Kakav in vroča čokolada se razlikujeta.

Vroč kakav naredimo iz kakava v prahu, ta pa ne vsebuje več kakavovega masla, ki se nahaja v samem zrnu kakavovca, medtem ko ga čokolada poleg kakava in sladkorja vsebuje. Zaradi tega vroča čokolada vsebuje več maščob kot vroč kakav in je tudi bolj nasitna in navsezadnje tudi bolj redilna. Vroča čokolada in kakav se razlikujeta tudi v tem, da je čokolada pripravljena iz čokolade, nasekljane na drobne koščke in vmešane v mleko z dodatkom sladkorja. Nasprotno pa kakav večinoma že vsebuje mleko v prahu ali druge mlečne sestavine, da ga lahko pripravimo brez uporabe mleka.

Torej je vroča čokolada vroč napitek iz zdrobljene čokolade ali čokolade v prahu, pogretega mleka ali vode ter sladkorja. Sliši se prav preprosto, vendar vseeno zelo okusno, kar vam lahko potrdijo prav vsi, ki se kdaj pozimi pogrejejo s skodelico te tekoče sladice.

Zgodovina vroče čokolade

Zgodovina vroče čokolade sega do samih Majev, staroameriškega ljudstva, ki naj bi bili prvi, ki so jo pred okoli dva tisoč leti začeli pripravljati, čeprav so originalen recept Evropejci sčasoma korenito spremenili.

Maji, ki so živeli na območju, bogatem s kakavovci, so vročo čokolado pripravljali tako, da so kakavova zrna zmleli, jih zmešali s hladno vodo, čilijem in drugimi sestavinami. Kljub temu pa ni enostavno zmešati kakava z vodo, saj kakavov prah, bogat z maščobo, kmalu pusti usedlino na dnu čaše. Da bi se temu izognili, so ti mehiški staroselci pripravljali tako imenovani »xocolatl« (xoco pomeni grenko, atl pa voda), tako da so dodali hladno vodo in vse skupaj močno premešali. Nato so tekočino prelivali iz ene posode v drugo z določene višine in tako dobili goščo, za katero se je govorilo, da predstavlja najvišjo točko, ki jo lahko izkusijo naša čutila.

Okoli 15. stoletja so Azteki zavladali nad velikim delom Srednje Amerike in prenesli kakav v svojo kulturo. Pijačo so bolj začinili, vendar pa je osnovni recept ostal več ali manj nespremenjen. Ker razmere v sušnih predelih osrednjega mehiškega višavja niso bile primerne za rast kakavovca, so ga morali uvažati. To je pomenilo, da je bilo pitje čokolade omejeno le na elito, torej na kraljevo hišo, vladarje in plemstvo. Ker so bila kakavova zrna tisti čas tako dragocena, so se pogosto uporabljala tudi kot plačilna valuta.

V 16. stoletju se je novica o tem čokoladnem napitku z odkritjem Novega sveta prenesla v Evropo, glavni krivec pa je bili véliki španski osvajalec Cortés. Napitek je v Evropi kmalu postal zelo popularen, predvsem po zaslugi kralja Karla V. Habsburškega pa je vroča čokolada postala zelo priljubljena pri španskem višjem razredu.

Zanimivo pa je tudi dejstvo, da so kakavova zrna v tistem času v Evropi uporabljali tudi kot doto. Ko so se članice španske kraljeve družine poročale z drugimi evropskimi aristokrati, so njihove družine kakavova zrna dajale kot doto. Zavedati se namreč moremo tega, da je bila čokolada v tistem času zelo draga, saj so kakavova zrna rastla le v Južni Ameriki in so jo v Evropo morali uvažati.

Ko se je uvoz kakavovih semen razširil, pa so se začele spremembe tudi na področju okusa tega čokoladnega napitka. Tako so Evropejci prej grenak okus čokolade izboljšali s sladkorjem, prenehali so z dodajanjem čilija, to pa nadomestili z vaniljo ali cimetom. Tako je nastala prva sladka vroča čokolada, kot jo poznamo še danes.

Čeprav so Nizozemci, Angleži in Francozi začeli sistematično saditi kakavova drevesa v različnih predelih svojih kolonij, kar je pomenilo, da so bila kakavova zrna tako cenejša in lažje dostopna, pa je v Evropi čokolada ostala privilegij bogatih vse do poznega 18. stoletja. Šele takrat pa je z nastopom industrializacije čokolada v svoji tekoči obliki postala dostopnejša tudi nižjim slojem.

Posledice pitja vroče čokolade

Čeprav prevladuje mnenje, da vročo čokolado uživamo zgolj zaradi užitka, pa so zadnje raziskave pokazale, da ta vsebuje tudi številne zdravilne sestavine – antioksidante, ki se nahajajo v kakavu.

Od šestnajstega do devetnajstega stoletja je bila vroča čokolada kot pijača v zdravstvu zelo cenjena, saj je pomagala zdraviti vročino in bolezni jeter. V 17. stoletju pa so Francozi poročali o blagodejnih učinkih vroče čokolade na počutje, čemur verjetno botruje vsebnost feniletilamina, ki deluje psihostimulativno, v čokoladi.

Danes vročo čokolado raje uživamo zaradi samega užitka, kot pa zaradi njenih zdravilnih učinkov, čeprav nove raziskave kažejo, da naj bi imela številne zdravilne lastnosti.

Vroča čokolada je tako pijača z bogato zgodovino, številnimi zdravilnimi učinki in v današnjem času tudi preprosto pripravo. Tako si lahko vsak z lahkoto privošči skodelico tega vročega užitka, seveda pa pri tem, kot pri vseh dobrotah z visoko vsebnostjo sladkorja, ni dobro pretiravati.

Čokoladne alkoholne pijače

Čokoladne alkoholne pijače so pri nas mogoče manj poznane, a zaradi tega nič manj dobre. Tisti, ki v njih uživajo, vedo, o čem govorimo.

Bela, mlečna ali temna čokolada nam nudijo veliko možnosti za kombiniranje z drugimi vrstami tako hrane kot tudi pijače. Veliko ljudi danes ugotavlja, da pusti sočasno uživanje čokolade in alkoholnih pijač v ustih odličen okus. Dober primer za to so kombinacije različnih vrst žganih pijač in temne čokolade. Ko so izdelovalci čokolade ugotovili te kombinacije in spoznali njihove osnove pa so kaj hitro naredili korak naprej. Zakaj bi morali uživati čokolado ob pijači, če pa lahko uživate v čokoladi, ki je že v pijači? Čokoladne alkoholne pijače omogočajo ravno to. Omogočajo uživanje v čokoladi, ki ji je primešana alkoholna pijača, kombinacija obojega pa v ustih pusti božanski okus.

Obstaja veliko različnih čokoladnih alkoholnih pijač. Vsem je skupno to, da vsebujejo alkohol, med sabo pa se razlikujejo predvsem po vrsti čokolade ter količini alkohola, ki ju vsebujejo. Najbolj poznan je zagotovo čokoladni liker, ki ga marsikdo naredi kar sam doma. Sledijo pa mu čokoladni martini ter vroča čokolada z dodatkom alkohola.

Čokoladni liker

Če vprašate svoje sorodnike, boste med njimi zagotovo našli vsaj enega, ki zna pripraviti to čokoladno alkoholno pijačo. Čokoladni liker je zagotovo največji hit med čokoladnimi alkoholnimi pijačami, razlogov za to pa je več. Najprej, ta pijača je resnično dobrega okusa. V ustih pusti dolgotrajen okus po čokoladi, ta okus pa prav tako prekrije okus alkohola, ki marsikoga moti. Prav tako je čokoladni liker zelo enostaven za pripravo. Njegova izdelava vam ne bo vzela več kot uro vašega časa, ko pa se ga lotite, ga zlahka pripravite več litrov. Pijačo nato pretočite v lično okrašene steklenice in jih shranite v klet ali hladilnik. Tako bo ohlajena pijača zlahka zdržala več mesecev (nekateri trdijo, da tudi več let!) in se zlepa ne bo pokvarila.

Čokoladni liker je odlična pijača na vseh praznovanjih, saj je priljubljen tako pri ženskah kot tudi pri moških. Lahko ga uporabite kot šibkejši aperitiv ali pa ga postrežete ob pecivu po glavnem obroku. Priporočljivo je, da pri dodajanju alkohola ne pretiravate. Prevelika količina dodanega alkohola lahko hitro prekrije čokoladni okus in s tem pokvari okus celotnega likerja.

Čokoladni martini

Ta pijača je zelo primerna za vse ženske, ki se rade posladkajo ob kremnih martinijih. Čokoladni martini je odlična desertna pijača, ki jo lahko ponudimo takrat, ko na večerjo povabimo prijatelje ali sorodnike. Prav tako pa se prileže tudi takrat, ko nam »pade sladkor« in se želimo na hitro posladkati.

Mešanje martinijev ni tako enostavno, kot se mogoče zdi na prvi pogled. Težavnost je seveda odvisna od vrste martinija, ki ga pripravljamo. Obstaja kar nekaj različnih čokoladnih martinijev. Za katerega se bomo odločili, je odvisno od našega znanja ter razpoložljivosti sestavin. Zagotovo pa bomo s čokoladnim martinijem, ki ga še dodatno okrasimo s kakavovimi zrni ali s kakavom v prahu, prijetno presenetili vse zbrane za omizjem ter jim na usta pričarali nasmeh, v usta pa božanski okus po čokoladi.

Vroča čokolada z alkoholom

Zagotovo vsi dodobra poznate vročo čokolado. Ta slastna in kremna čokoladna mešanica požene kri po žilah ter ogreje naše telo v še tako mrzli zimi. Mnogi pa vroči čokoladi radi primešajo alkohol. Če se boste s pripravo alkoholne vroče čokolade igrali sami, potem je najbolje, da eksperimentirate ter sami najdete tisto alkoholno pijačo, ki vam bo najbolje ustrezala.

Nekateri prisegajo na dodatek likerja z okusom kave. Res je, da je kombinacija čokolada-kava zagotovo najboljša kombinacija s čokolado, zato se o tem predlogu splača premisliti. Prav tako lahko v vročo čokolado dodate kanček alkoholne pijače z okusom mentola ali drugih zelišč. Odlične pa bodo kombinacije z lešnikovim likerjem in likerji iz drugih oreščkov. Idej imate veliko, zato se z njimi poigrajte in videli boste, da je izdelava vroče čokolade z alkoholom res enostavna.

Pri uživanju čokoladnih alkoholnih pijač velja upoštevati dejstvo, da še vedno vsebujejo alkohol. Zato po uživanju ni priporočljivo voziti avtomobila ali drugih strojev. Te pijače uporabljajte za popestritev zabav ter za uživanje in sproščanje po napornem delovniku. Sami boste videli, da je takšna čokolada odlično in zagotovo najokusnejše sredstvo za sproščanje, prav tako pa bodo čokoladne alkoholne pijače dodobra popestrile vsako praznovanje.

Čokoladna pijača

Danes je običajna čokolada v trdnem stanju, v obliki tablic, koščkov ali bonbonov. Večji del čokoladne zgodovine pa je čokolada opisana ter pojmovana izključno le kot pijača.